CENTRALNA KURJAVA
Pri izgradnji novega ali pri prenovi obstoječega ogrevalnega sistema se pojavi vprašanje izbire energenta in ogrevalnega sistema. V poplavi reklamnih sporočil o ogrevalnih napravah in različnih ogrevalnih sistemih je za končnega uporabnika prava odločitev vse prej kot lahka. Ko se odločate za ogrevalni sistem bodisi pri novogradnji ali prenovi, je pomembno, da izberete strokovnjaka, ki je sposoben zasnovati celoten sistem od dimenzioniranja ogrevalne naprave do dimenzioniranja ogreval, cevovodov hidravličnihe lementov, dimnika in avtomatike. To lahko opravi le projektant ali inštalatersko podjetje z ustrezno kvalificiranim kadrom.
Pri zasnovi ogrevalnega sistema je treba preučiti arhitekturno zasnovo hiše, vrsto in debelino izolacije , vrsto zasteklitve in vrsto ogrevalnih teles (radiatorji, konvektorji, talno, stensko ali stropno ogrevanje). Samo pravilno izbran in dimenzioniran ogrevalni sistem lahko omogoča pravilno in varčno delovanje ogrevalne naprave.Zato v podjetju Termosan Franc rečnik s.p.,damo veliko pozornosti ravno na izbiro in čim prejšno amortizacijo vloženih sredstev.
Sestavni deli centralne kurjave so
1. Kotli oziroma peČi, katere delimo na
1.1 Konvencionalni kotli
(klasični toplovodni kotli) kateri obratujejo v visokotemperaturnih ogrevalnih režimih oziroma sistemih (90/70 °C, 85/65 °C). Temperatura grelne vode v kotlu je navzdol omejena s temperaturo kondenzacije. Potrebna je regulacija temperature dovoda v ogrevalnem sistemu, kar omogoča mešalni ventil, ki primešava ohlajeno vodo iz povratka. Med klasične kotle prištevamo kotle s temperaturo predtoka 90 °C in temperaturo povratka 70 °C, ki imajo temperaturo izstopnih dimnih plinov ne višjo od 240 °C in nižjo od 160 °C. Osnovni vzrok tako visokih temperatur vode v kotlu in dimnih plinov je preprečevanje nizkotemperaturne korozije, do katere pride, če se dimni plini ohladijo pod točko rosišča. Uporaba teh kotlov se zadnje čase precej opušča, zamenjujejo jih nizkotemperaturni in kondenzaciski kotli, ki so odporni na nizkotemperaturno korozijo. Izkoristki klasičnih kotlov pri nazivni moči znašajo 75 % do 85 %, kar je odvisno od vrste goriva. Izkoristek ogrevalnega sistema pri avtomatski regulaciji ogrevanja in brez priprave vode pri teh kotlih znaša od 70 do 75 % in tudi manj.
1.2 Nizkotemperaturni kotli
kateri so navadno litoželezni ali na korozijo odpornih materialov – z litin. Izdelani so tako, da se srednja temperatura ogrevalnega medija, regulirana v odvisnosti od zunanje temperature, praviloma giblje med 75 in 40 oC. Kotli lahko obratujejo brez mešalnega ventila, ker se lahko z vgradnjo ustrezne regulacije, temperatura ogrevne vode zvezno prilagaja potrebam ogrevalnega sistema. Prednost takšnih kotlov so višji energijski izkoristki v prehodnem obdobju.
1.3 Kondenzacijski kotli
poleg toplote dimnih plinov (senzibilna toplota) izkoriščajo tudi tisti del toplote, ki se pri zgorevanju goriva pretvori v kondenzacijsko toploto vodne pare (latentna toplota). Ta del se pri klasičnih kotlih ne izkoristi, temveč se preko dimnika odvaja v okolico. Obratujejo z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Pri kondenzacijskih kotlih vodna para dimnih plinov kondenzira na relativno hladnih površinah toplotnega prenosnika in pri tem odda kondenzacijsko toploto grelni vodi. Pri kondenzacijskih kotlih je pomemben vpliv temperature povratne vode. Delež kondenzacijske toplote, ki jo lahko izkoristimo, je prvenstveno odvisen od temperature povratne vode iz ogrevalnega sistema. Nižja je ta temperatura, več kondenzacijske toplote lahko izkoristimo. Najsodobnejši plinski kondenzacijski kotli so načrtovani tako, da je pri nazivni moči kotla temperatura dimnih plinov le 2 K (2 °C) višja kot temperature povratka, kar pri ogrevalnem sistemu 40/30 °C daje izkoristek kotla 109 %. Vgrajen gorilnik z moduliranim delovanjem v območju 30 do 100 % nazivne moči zagotavlja majhno število vklopov gorilnika, nizke temperature ogrevalne vode in s tem nižje
2. Stensko ogravanje - hlajenje
Stensko ogrevanje/hlajenje deluje na principu nizko temperaturnega ogrevanja prostorov ter zaradi tega omogoča zdravo bivanje pri odličnih klimatskih pogojih. Toplota prehaja v prostor s sevanjem, deloma tudi s konvekcijo. Topel zrak se ob ogreti ploskvi dviga. Cirkulacija je močnejša, tako preprečimo sevanje hladnih sten in oken. Sistemi stenskega ogrevanja so konstrukcijsko enostavni in je z njimi lahko upravljati. Zaradi dostopne cene, enostavnega načrtovanja in minimalnih stroškov vzdrževanja in predvsem nizke porabe energije, se stensko ogrevanje vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Do sedaj se je stensko ogrevanje uporabljalo predvsem skupaj s talnim ogrevanjem, možno pa ga je samostojno uporabljati tako v novogradnjah kot pri sanaciji starih objektov.
Sistemi stenskega ogrevanja - hlajenja
Stenska ogrevanja se med seboj razlikujejo po konstrukcijski obliki in po funkcionalnosti, v glavnem pa se porabljajo se naslednji sistemi:
Suha izvedba: ogrevalna cev RAUTHERM S 12 x 2,0 je integrirana v gips-plošče, ki so različnih velikosti. Montaža se izvaja enostavno, hitro in čisto.
Mokra izvedba: cevi za ogrevanje polagamo hitro in enostavno v RAUFIX-šine, ki so pritrjene na zid.
Kot cevni material se uporabljajo Polyetilenske ogrevalne cevi. Njihova visoka fleksibilnost in odpornost na zunanje vplive omogočata poljuben razmak cevi in način polaganja. Z zmanjšanjem delovne temperature se zmanjšajo tudi stroški porabe energije. Tako se poveča možnost uporabe alternativnih energijskih sistemov z nizkimi delovnimi temperaturami, na primer toplotne črpalke (IDM Terra-HGL) in sprejemniki sončne energije (kolektorji).
Uporabljajo se kot dodatne grelne površine ob stropnem ogrevanju, da bi s tem zmanjšali pretok hladnega zraka skoz okno pri zelo nizkih temperaturah. Za grelno telo se montira izolacijska plošča debeline 6 do 8 cm.
Enako toplotno ugodje bi dosegli, če bi prostor ogrevali s klasičnim radiatorskim ogrevanjem na 21°C. Že 1°C manj ogrevanje letno, pa pomeni prihranka energije 5 do 6 %, kar se pri sedanji ceni energentov zelo pozna.
Načrtovanje stenskega ogrevanja
• izračun toplotnih izgub,
• nizkotemperaturni sistem ogrevanja,
• izbira stenskega ogrevanja - stara ali novogradnja,
• kakšna bo obloga zidu (ploščice, les, tapete),
• kakšna površina zidu je razpoložljiva za položitev stenskega ogrevanja. Pri tem ne smemo pozabiti na razporeditev pohištva v prostoru, predvsem omar in regalnih elementov, ki bodo bistveno vplivali na toploto v prostor,
• izračun potrebne delovne temperature za sistem stenskega ogrevanja, razporeditev razdelilnikov, posebno pri površinah, inštaliranih s cevnim sistemom, zaradi odzračevanja,
• število ogrevalnih krogov na osnovi velikosti ogrevane površine stene, izbranih primerov cevi in morebitnih vgradnih elementov v steni, kot so na primer okna in vrata.
Izvedba stenskega ogrevanja - hlajenja
Za vgradnjo stenskega ogrevanja, ne obstajajo točno določena določila. Glede na dobro počutje je priporočljivo v sistemu uporabljati čim nižje sistemske temperature. Toplotna izolacija naj bo izvedena glede na novejše predpise, kar pomeni, da naj bo toplotna prehodnost ovoja zgradbe enaka ali manjša od 0,35 W/m2K.
3. Talno ogrevanje
Talno ogrevanje je nizkotemperaturno ogrevanje, ki je primerno predvsem za novogradnje, kot samostojno ogrevanje ali v kombinaciji z radiatorskim ali konvektorskim ogrevanjem, odvisno od namembnosti objekta. Pri talnem ogrevanju je bistvenega pomena izračun toplotnih izgub katerega vam izdelamo in na podlagi izračuna določimo potrebne moči talnega ogrevanja za vsak prostor posebej. Bistvenega pomena pri talnem gretju je zagotovo kvalitetna regulacija, ki pripomore k večjemu udobju,kot tudi prihranku.
Talno gretje ima veliko prednosti
• Ni intenzivnega dvigovanja prahu, ker je kroženje zraka počasno
• Dosežemo večje toplotno ugodje, saj je temperatura sevanja nižja kot pri ogrevanju z radiatorji
• Enako ugodje dosežemo pri 1-2 ºC nižji temperaturi prostora kar pomeni dodatni prihranek
• Boljša izkoriščenost alternativnih virov energije (toplotne črpalke, sončna energija)
• Stenska in stropna instalacija nam omogoča tako ogrevanje kot hlajenje po istih ceveh
Slabosti
Največja slabost talnega gretja predstavlja njegova slaba odzivnost na hitre spremembe temperature v sobi, kar pa se da uspešno rešiti s kombinacijo stenskega gretja ter dobro regulacijo sistema. Talno ogrevanje je nizkotemperaturno ogrevanje, ki je primerno predvsem za novogradnje, kot samostojno ogrevanje ali v kombinaciji z radiatorskim ali konvektorskim ogrevanjem, odvisno od namembnosti objekta. Pri talnem ogrevanju je bistvenega pomena izračun toplotnih izgub katerega vam izdelamo in na podlagi izračuna določimo potrebne moči talnega ogrevanja za vsak prostor posebej. Bistvenega pomena pri talnem gretju je zagotovo kvalitetna regulacija, ki pripomore k večjemu udobju,kot tudi prihranku